Natančnega odgovora v trenutku iskanja odgovora ne znamo vedno izstreliti. Pravi odgovor se vedno nahaja nekje v času, največkrat nekje v prihodnosti. Slej ko prej ga tudi najdemo, ko se nam končno pokaže, zakaj je bilo nekaj – kar sem nam je zgodilo v preteklosti, dobro. Zgodijo pa se stvari, ki so lahko dobre ali slabe, odvisno kako gledamo nanje. Tudi v različnih časovnih obdobjih lahko na iste stvari gledamo različno. Kar se nam danes zdi “beda” je lahko nekoč kasneje razumljeno kot nekaj pozitivnega.
Posts from ‘oktober, 2008’
13. Ljubljanski maraton in moja desetka
Če bi mi kdo rekel pred pol leta, da bom šel teči na Ljubljanski maraton ali bolj natančno – na rekreacijski tek na 10,5 km, bi mu rekel, da ni šans. Ker je to čisto nemogoče in sem v ne več tako kratkem življenju morda pretekel nepretrgoma skupaj največ 2,5 km ali 3 km. Še to je bilo precej naporno. Tokrat pa sem zmagal! Bil sem zmagovalec. Pretekel sem 10,5 km – prvič v življenju. To je bilo za mene enako kot za nekatere preteči pravi maraton, vseh 42 km in tistih nekaj metrov.
Jinx v Celju ali Hodam II
Celjski Planet Tuš je bil v petek zvečer na bowling placu nabito poln, ko so Jinxi ob 22.00 začeli s koncertom in zagreli s svojim najboljšim komandom (kateri neki bi to bil?) – “Hodam”. Ocenil sem, da se nas je zbralo okoli 900 ali celo več obiskovalcev koncerta. Morda se je le meni zdelo, da je toliko ljudi, ampak bilo je res nabito polno. Koncert se je začel čisto točno in je trajal v tistem običajnem rednem delu pol drugo uro, nato pa je sledil še petnajst minutni podaljšek. Moja bojazen, da bo za 5€ vstopnine trajalo vsega skupaj petnajst minut, je bila očitno popolnoma odveč.
Alan Hranitelj: Jesen, zima 2008/09
V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani se v teh dneh izteka razstava – Alan Hranitelj: JESEN, ZIMA 2008/09, ki poteka od 25. septembra in vse do 25. oktobra 2008. Po naključju je tudi mene privedla pot v Narodni muzej Slovenije in sem si to razstavo ogledal. Najprej sem si mislil “še en, ki se dela umetnika”, vendar sem bil ob pogledu na skulpture fasciniran nad tem, s kakšnimi detalji se je modni oblikovalec v vlogi umetnika ukvarjal pri izdelavi skulptur.
Beti se seli v Slovenijo?
Angleška kraljica, Elizabeta II, po slovensko Beti, nas je obiskala. Našo državo in nas – ljudstvo, je počastila z obiskom, ki nam lahko pomeni veliko priznanje. Čeprav smo na zemljevidu majhna državica, postajamo čedalje večja. Po papežu Janezu Pavlu II., Billu Clintonu, Vladimirju Putinu, Georgu W. Bushu in še komu velikemu, nas je obiskala tudi ona. Ob tem se sprašujem, ali gre resnično le za vljudnostni obisk ali pa se za vsem tem skriva celo nekaj večjega?
Strahovi
Ja, nalažje je bežati… Toda pred kom? Ali res ubežimo pred samim seboj in pred resnico. Sebe zatreti se ne da. Lahko se trudimo in upiramo nekaj časa, ampak – ne, to ne gre… Morda si lahko rečemo, da tega več nočemo da nočemo več razočaranja in da preveč boli, da bi bili ponovno razočarani. Za kakšno ceno?
Hodam
Včasih nas besedilo ali ritem kakega glasbenega komada enostavno prevzame. Počutimo se kot, da je neka pesem napisana za nas. Glasba nas potegne in nas naredi vedre, vesele, otožne, žalostne, pa spet polne energije, nam premakne noge in roke, ali pa obudi kakšne lepe spomine, misli. Danes se mi po glavi sprehaja “Hodam” od Jinx, zaradi besedila, glasbe in ker me na nekaj spominja.
Moja ljuba
Zaprem oči
in se pogreznem
v moj vzporedni svet.
V njem srečujem
mojo ljubo,
ki obišče me,
se mi posmeji
in se privije k meni.
Ob udarjanju
dveh željnih src
se prepustiva igri
tisočerih poljubov.
Dotik za dotikom,
poljub za poljubom,
vonj po strasti
visi v zraku.
Vse se umiri
in postane tiho.
Moj cvet zbeži
in odprem oči.
Sam sem
in nisem sam.
Ko si zaželim,
ona znova zaživi.
Biti ali ne biti
»Biti ali ne biti, je vprašanje«. Brez globokega razmišljanja mi je najprej prišlo na misel, da je najboljša druga izbira – če hočeš, da se počutiš dobro, moraš tudi sam nekaj narediti za to… Pravim, da so lastne slabe odločitve še vedno boljše kot slabe drugih.
Jörga Haiderja ni več
Jörga Haiderja ni več (vir: 24ur.com). Slovenija ima svojega Jelinčiča, Italija svojega Berlusconija, Srbija je imela svojega Miloševića, Hrvaška je imela svojega Tuđmana, Avstrija je imela Jörga Haiderja.Čeprav je Jörg Haider rad hodil v Slovenijo občudovat njene lepote in mimogrede skočil na dobro kosilo, se ga bomo Slovenci zapomnili ravno zaradi njegove nestrpnosti. Zanimivo bo videti, ali se bo avstrijska politika brez Jörga Haiderja do slovenske manjšine kaj spremenila. Objektivno gledano pa je bil vsekakor vešč in zelo uspešen politik.
