Beda, zakaj? …odgovor

Beda, zakaj?

Odgovor:
Vsak zakaj ima svoj zato!

Natančnega odgovora v trenutku iskanja odgovora ne znamo vedno izstreliti. Pravi odgovor se vedno nahaja nekje v času, največkrat nekje v prihodnosti. Slej ko prej ga tudi najdemo, ko se nam končno pokaže, zakaj je bilo nekaj - kar sem nam je zgodilo v preteklosti, dobro. Zgodijo pa se stvari, ki so lahko dobre ali slabe, odvisno kako gledamo nanje. Tudi v različnih časovnih obdobjih lahko na iste stvari gledamo različno. Kar se nam danes zdi “beda” je lahko nekoč kasneje razumljeno kot nekaj pozitivnega.

Obveznosti imamo zato, da preživimo. Starši jih imajo zato, da preživljajo svoje otroke in sebe. Nekaj obveznosti si naredijo tudi sami, ker tako želijo, ali pa jih prinese življenje. Otroci imajo obveznosti zato, ker jih prinaša sistem družbe, v kateri živimo. Ker bodo otroci morda nekdaj preživljati sebe in tudi svoje otroke, obveznosti sprejemajo za svojo prihodnost. Nekaj obveznosti otrok sprejmejo tudi otroci sami, ker si jih želijo. Starši si želijo, da bi njihovi otroci odrasli v odgovorne osebe in da bi imeli kvalitetno življenje. Pri tem mnogokrat uporabijo svoj razum in z njim omejujejo svoje otroke, da bi jih usmerili - po starševskem mnenju, na “pravo” pot. Težko je reči, katera vloga je lažja, niti katera pot je prava. Vsak starš je vsekakor prepričan, da je veliko lažje biti otrok, medtem ko otroci to dojemajo nasprotno. Otroci ne poznajo obveznosti staršev in se jim niti ne sanja o odgovornosti, ki jih prinaša realni svet.

Tako v življenju nastajata dva svetova - tisti obvezni in tisti, ki ga želimo živeti. Zelo fajn je, ko je tisti obvezni del zelo blizu našim željam. Zato je odlično, ko gre otrokom v šoli dobro, saj tako lažje izbirajo svojo prihodnost. Kljub temu pa je včasih potrebno početi tudi stvari, ki nam niso všeč. Kljub temu se je potrebno učiti tudi matematiko, čeprav nam ni všeč, ker je to pogoj, da bi bili lahko nekoč nekaj - kar si želimo, ali si bomo šele želeli. Če se upiramo sistemu, ki narekuje našo prihodnost, nazadnje naredimo škodo samemu sebi. Ko dozorimo in smo v preteklosti izpolnili zahteve, ki so bile pričakovane, imamo več možnosti, da sami vplivamo na naše življenje. Če obveznostim skušamo ubežati, zamudimo tudi priložnosti, ki se nam bi sicer pokazale. Več možnosti imamo, da se obvezni del našega življenja zmanjša na minimum in počnemo v življenju več stvari, ki nam dajejo energijo in zadovoljstvo, ko se potrudimo in podredimo toku življenja.

Če se ljudje v tem realnem svetu ne bi ravnali po urnikih, bi bili lačni in žejni, brez doma in brez prijateljev. Nikoli v življenju nismo popolnoma svobodni. Kljub vsemu se svoji svobodi zavestno odrekamo, da bi dobili vse tisto, kar si želimo. Vse v življenju ima svojo ceno in tudi vsak sam nazadnje plačuje za svoja dejanja. Če se ne bi znali imeti radi, ne bi bili ljudje. Nikoli nimamo nikogar enako radi, ampak imamo vsakega na drugačen način. Če nimamo nikogar radi, smo zelo sami, tako sami, da se nam zdi življenje najbolj bedno na svetu. Ko starši omejujo svoje otroke, jih praviloma ne zato, ker jih ne bi imeli radi, ali ker se otroci ne držijo njihovih pravil, ampak zato ker na podlagi lastnih izkustev poznajo resnično življenje. Svoje otroke bi radi popeljali v prihodnost na čimmanj boleč način - ker jim preprosto želijo dobro. Lahko se pri tem kdaj tudi motijo, ampak nikdar ne zaradi slabega namena. Ni preprosto biti otrok, niti starš.

Ni važno koga boš imel rad in koga boš sovražil, dejstvo je le, da s svojimi negativnimi čustvi škoduješ samemu sebi. Prav ti sam se počutiš najslabše, če sovražiš. Zato je vsekakor boljša izbira - ne sovražiti, ampak poskušati razumeti. Bodi tak kot si, bodi zvest samemu sebi. Prišel bo čas, ko za sovraštvo ne boš več našel prostora in ti bo popolnoma odveč. Medtem te bomo imeli radi. Jaz te imam rad in te bom vedno imel.

Tvoje tipkanje ni bilo brez smisla. Če bi bilo, tudi jaz ne bi natipkal tega kar sem. Še tako neumna zadeva dobi svoj smisel in nazadnje se vedno izkaže, da niti ni neumna. Življenje je takšno kot ga vidiš, sonce posveti tudi med nevihto in nič ni tako strašnega kot je videti na prvi pogled.