V konkretnem primeru je šlo za devetmesečnega otročička. Pri nekaterih se te stvari zavlečejo celo v kasnejše obdobje, v strarost dveh, treh let ali še kasneje… Jaz sem v praksi preizkusil obe varianti. Mislim, da je jasno katera pot se mi zdi boljša, ampak to je stvar staršev – koliko so si skladni o tem razmišljanju. Nekatere mamice ali očki navadno ne morejo prenašati takega “zdravega” joka niti sekundo. Še enkrat – govorim o joku, ki je posledica želje po hranjenju ali crkljanju ponoči, medtem ko čez dan ne bi jedli, ali ne bi jedli dovolj in morda bi morda čez dan raje spali… Eni pa imajo to srečo, da so otroci kar “pridni” in kar rata samo od sebe, da ponoči znajo spati.

Zato pa se v časih naših starih staršev, ko je bilo otrok več, niso toliko ukvarjali s tem, ker enostavno takšnega nočnega dežuranja niso zmogli. Tako otrokom ni preostalo drugega, kot da spijo… Nevrjetno je, da so tudi ti otroci zrasli. Pa naj mi zdaj kdo reče, da so ti odrasli v depresivne ljudi, potencialne morilce ali samomorilce, ker jim je manjkalo ljubezni…

Rešitev in problemov na to to temo je več in o teh pišejo tudi na tem forumu http://www.ringaraja.net/.

Mislim, da je predvsem tvoje razmišljanje zelo egositično, saj se mi zdi zelo neprimerno enačenje potreb komaj rojenega dojenčka, ki je na milost in nemilost prepuščen okolici in potreb staršev.

Imam dva majhna otroka in vem kaj pomeni dan za dnem vstajati sredi noči. Starša morata pač biti toliko pri sebi, da se zorganizirata, da je vsak hip vsaj eden od njiju vsaj pribljižno spočit.

Sploh pa, en otrok je izi

Teorij je lahko sto, vendar nihče – noben strokovnjak ne more zagotavljati, da je njegova teorija – kaj otročiček takrat ko joka razmišlja, prava. Preverjeno pa je bilo ničkolikokrat, da že majhni otroci, tudi dojenčki, gledajo samo na svojo korist in so zelo egoistična bitja. Pri tem pa hote ali ne hote vedno znova preverjajo mejo našega potrpljenja… Če jim ne ustrežemo v vsem, še ne pomeni, da jih nimamo radi.

http://www.babycenter.com/404_are-we-damaging-our-baby-by-letting-him-cry-himself-to-sleep_2644.bc