Komu teknejo ob 4.00 zjutraj špageti z bolones omako? Meni v tem trenutku še kako. Morda sem malo čuden, ampak kaj naj pa, če sem lačen. Ostanek omake mi je ostal v hladilniku še od nedelje in tudi špageti so potrebovali do stanja “al dante” le nekaj minut. Poleg tega, da dobro potešijo lakoto, vroč krožnik v naročju tudi dobro greje. Zakaj neki ne spim tako kot vsi drugi običajni ljudje, ki niso v službi ali pri kakem pomembnem opravilu? Zato, ker se mi nocoj ne spi. S službo danes začnem šele ob 10.00, tako da imam še “veliko” časa. Zvečer sem prišel domov iz rekreacije – igral sem košarko in sem se tako ves buden vsedel pred računalniški ekran in začel buljiti vanj. Pregledoval sem sto stvari in ura je kar odbrzela proti jutru. “Malo” sem pobrskal po spletu in se nato nekako ustavil na starih mailih in jih začel prebirati. Kaj sem vse pisal, kje sem le našel toliko časa…
Še dobro, da imam sedaj blog, da sem napišem kako neumnost, ko me tako prime. Vmes sem pogledal še novice, kliknil na TV Info kanal in se informiral o aktualnih zadevah. Kar težko je razumeti, da je recesija resnična zadeva. Še kar imam v glavi, da so se recesijo v Evropi izmislili, da bi se znižala vrednost delnic in skladov, da bi lahko na ta račun odpuščali odvečne delavce in bi bogati lahko poceni kupovali. Malo bolj zaskrbljujoče so napovedi o brezposelnosti v Sloveniji, ki se v tem trenutku vrti okoli 63.000 in bo do konca leta 2009 menda narasla na 78.000. Jaz sem pa že razmišljal, da bi se v naslednjem letu lotil kakega podjetništva – pa ne ravno zdaj, ko nas čakajo depresivni časi. Morda bi moral poiskati kako tržno nišo, ki bi se pojavila prav s tem obdobjem. No, vmes sem preklopil na TV Piko, kjer se odvija PEEP TV SHOW in ob pogledu na sporočila dobim idejo. Ljudje bodo potrebovali motivatorje, da jih bodo spodbujali k optimističnemu razpoloženju, morda tudi tako: “Pa kaj, če ste izgubili hišo in avto, da vas je zapustila žena in otroci, pozabila na vas ljubica, saj vas čaka modrooka blondinka, ki si želi moškega, s katerim bo izkusila lepe plati življenja. Pošljite SMS IRIS na XXXX in šlo vam bo na bolje!” Pravzaprav me je medtem začelo zanimati, kje najdejo te greha vredne Slovenke, da se slačijo za nekaj Evrov. Vse skupaj mi malo smrdi na prevaro, da to niso ravno naše punce in bi bil tisti, ki ga punce pokličejo razočaran, če jih bi spoznal tudi na štiri oči.
Kam gre ta svet? V Grčiji so popolnoma ponoreli. Študentje so najprej nekaj protestirali, zdaj pa je že vse na ulicah in samo v Atenah so naredili za 200 milijonov Evrov škode. Zdaj niso več zadovoljni z grško vlado in menda tudi prejšnja ni bila nič prida. Ne vem, ali je pri nas kaj bolje? Da bi zmanjšali posledice recesije, bodo zmanjšali obdavčitev gospodarskih družb v delu, ki je namenjen socialnim transferjem. Torej bo za tiste, ki jim je pomoč potrebna, še manj sredstev. Sindikalistu Semoliču dam kar prav, da to ni dobra poteza, saj bodo družbe na ta račun le povečale dobičke in prihranjena finančna sredstva ne bodo namenjala za ohranitev delovnih mest. Bolj zanimivo pa je to, da se je naša trenutna zunanja politika postavila po robu Hrvaški, ki se pogaja za vstop v EU. Vlada R Slovenije je trdno odločena – celo politični konsenz je dosežen med vsemi parlamentarnimi strankami, da tokrat ne bo popuščala. Borut Pahor pravi, da Slovenija ne bo zavirala Hrvaške pri približevanju EU, ampak se bo ta sama, če ne bo sprejela naših pogojev. Moram potrditi, da smo že nekaj časa potrebovali bolj odločno zunanjo politiko. Medtem se na facebooku že pletejo klubi slovensko-hrvaškega prijateljstva. Prejel sem vabilo, da ga tudi sam kliknem, ampak sem se odločil, da me tokrat ne bodo dobili. Ja, všeč mi je hrvaško morje in hrvaška glasba, zato sem lahko le prijetelj njihovega morja in glasbe. No, tudi nekateri ljudje, ki sem jih v življenju srečal, so bili prav v redu. Oh, tista Jadranka je bila sploh super. Kaj neki zdaj počne? Verjetno ima kakega mornarja in tri otroke… in to so trenutki, ko misli odjadrajo leta nazaj, ko pride na dan misel – kaj bi bilo, če bi bilo, ampak ni bilo… Medtem preklopim še na hrvaški TV kanal CMC in kot nalašč zaslišim en tak lep glasbeni komad. Prvič sem gledal Vesno Pisarović in poslušal “Da sutra umrem”. Ker mi je v redu, bi to privoščil še komu, zato sem videospot prilimal še sem.
Zdaj pa spat! Še pet ur odremam, potem pa grem v službo. Špageti so bili pa dobri…
