Komentarjev na Pofočkan ali sedem resnic

Avtor: pika

pika — Mon, 05 Jan 2009 20:59:01 +0000

Sama sem presenečena, koliko je pravzaprav iskrenih, odkritih ljudi, ki skozi pisanje izražajo sebe in svoje misli… in sprostijo dušo, da lahko spet leti, lažja, brez bremen. Hotela sem že komentirati tvoj članek Kocka je padla, pa je bilo toliko mojih misli, ki sem jih napisala v tisto prvo besedilo, ko sem začela s blogom, da sem se kar malo ustrašila. Sama bom vedno hvaležna osebi, ki je v meni videla nekaj, kar nisem želela pustiti na svobodo, ker je bilo zame preveč intimno, preveč ranljivo. Moj bloganje je njegova zasluga. In hvala, ker ti je všeč moje pisanje. Vsakega komentarja bom seveda vesela.

Avtor: franci

franci — Sun, 04 Jan 2009 21:14:33 +0000

No, veseli me, da nas je več takih – malo “drugačnih” , da me rada bereš, še bolj pa, da si tudi sama začela s pisanjem bloga, katerega sem odkril šele zdaj in ga začel z zanimanjem prebirati. Ker mi je všeč tvoje pisanje, se bom raje oglasil s kakšnim komentarjem še na tvojih straneh.

Avtor: pika

pika — Sat, 03 Jan 2009 14:11:09 +0000

Priznam, da rada berem tvoja besedila. Tale me je pa sploh razveselil. Neverjetno; včasih, ko že skoraj obupam nad “človeškim” v ljudeh, ugotovim, da je pravzaprav kar nekaj ljudi v celoti “človeških”… kar pomeni zame iskrenih, odkritih, ljudi, ki cenijo kvaliteten odnos z ljudmi, ki so jim blizu. Zanimivo, ampak tudi sama včasih ugotavljam, da sem drugačna od drugih; pa nas je očitno takšnih “drugačnih” kar nekaj. Zanimiva tale tvoja “samoanaliza”… ja, človek ne more odločati o svojem življenju (vsaj v smislu njegove kvalitete bivanja), če v prvi vrsti ne pozna sebe (kot se poznaš ti) … in nase ne gleda na ta čudovit humorni način (kot gledaš ti). Ja, da te spremljam (od tistega članka Komu je lažje), pa je kriv StaneP. Bo ga treba malo pofočkat, se strinjam. In hvala za tole zadevo s kavo…. sama jo vedno sladkam, povre pa mi … prevečkrat…