Če ne bi bilo teh prednovoletnih koncertov, veseljačenja, kuhanega vina in čaja, bi bila Ljubljana pusto in žalostno mesto. Tako se pa za vsakega nekaj najde, vsaj kak večer, ko si lahko da duška in malo odklopi. Prav tako se ni težko ustaviti ob kaki stojnici, ob kateri se še najde kakšno nepotrebno stvar, ali pa se le ogreti ob pestri izbiri kuhanih vin in čajev. Ponudba kuhanih vin je vse sorte, od belih do rdečih, od tistih za 1,60 do 1,80 EUR in raznih akcijskih – “plačaš tri in dobiš štiri”. Opaziti je moč veliko nasmejanih ljudi, slišati glasnega krohotanja, pa naj bo to zaradi vina ali splošnega vzdušja.
Bohemi pa so bili včeraj tisti, ki so rezali mraz – temperatura se je gibala okoli 5 stopinj pod ničlo in skušali čimbolj ogreti zbrano množico. Njihova predhodnica ni bila deležna prav hudega navdušenja in večina je čakala prav na njih. Ko so le začeli z nekaj minutno zamudo, saj so morali še pripraviti akustiko, so navzoče na noge pognali z “9. junijem” in “Romaco”.
Ko so prišle na vrsto nekoliko mirnejše izvedbe, so se ljudje ponovno razšli po stojnicah, ob katerih so nekateri še kar vztrajali naprej in se greli – malo s toplotnimi grelci in tudi navznoter. Tudi sam sem naredil nekaj krogov, saj je bilo zanimivo opazovati to vzdušje in na enem bližnjem vogalu opazil fanta, ki je umagal in obležal na tleh. Nobenemu ni bilo mar. Nihče ga ni niti pogledal, saj je bilo verjetno večini jasno, da je fant precenjeval svoje pivske sposobnosti. Stopil sem naprej in takoj za naslednjim vogalom videl kup varnostnikov in moža v modrem. Pristopil sem k slednjemu in mu namignil, da je za vogalom umagal en fant, ki verjetno potrebuje pomoč. Poleti mu verjetno ne bi bilo nič hudega, pri tem mrazu pa se mi zdi, da tako počivanje ni najbolj priporočljivo. Poskusili so ga zbuditi in spraviti na noge, ampak ni šlo. Ni bilo par minut in se je že pripeljal rešilec.
Šele takrat so se od nekod pojavili njegovi prijatelji in navzoče prepričali, da bodo oni poskrbeli zanj. Prej o njih ni bilo ne duha, ne sluha. Odvlekli so ga do prve klopce, ker ni biol sposoben hoditi. Nato so šli do naslednjih klopi in na koncu tudi sami obupali. Zdaj so poklicali pomoč in rešilec nazadnje ni odpeljal prazen iz Prešernovega trga. Na odru pa je prišla na vrsto njihova dobra “On je jaz”.
Bohemi so poskušali kljubovati mrazu na ta način, da so zaigrali še nekaj bolj živih komadom tujih izvjalcev, vendar pravi povratek pred oder se je zgodil, ko so ponovno zaigrali njihove največje uspešnice. Kar naenkrat je pred odrom po celem trgu nastala ponovna gneča. Koncert so zaključili z meni najljubšo “Romanco”.
