Še bolj prepričan, da imam prav, da bi morali zdaj pred menoj vsaj stati člani zasedbe Perpetuum Jazzile, sem se napotil do šanka Jazz Kluba Gajo in jih povprašal, kaj je s koncertom. Brhki dekleti sta hiteli pojasnjevati, da ni nobenega koncerta in da je bil koncert Perpetuum Jazzile že v sredo. Kako v sredo? Ni mi bilo več nič jasno. Vprašal sem, če je bilo to en dan prej. Ena izmed njiju mi je odgovorila, da že dva dni nazaj. Še manj mi je bilo jasno. Preostalo mi je edino še, da vprašam, kateri dan je. “Petek!” je odgovorila prva in druga še prikimavala. ‘Tako se pa ne bomo šli!’ sem si mislil. Vsaj to pa že vem, kateri dan je. Punci sta očitno bistveno bolj zmedeni kot jaz, ali pa sta preskočili tiste ure, ko sta se v šoli učili dneve v tednu. Nekako sem jima potem razložil, da je četrtek in da je bil koncert že v soboto, nato pa sem jima pokazal še ekran na mobilniku, na katerem je bil tudi datum 9. julij. Popolnoma sem ju prepričal in ugotovili sta, da je moralo priti do napake pri prijavi prireditve. Edino to se jima je zdelo čudno, da sem bil edini, ki je spraševal, zakaj ni kocerta. Posmejal sem se in odšel…
Posts under ‘Pesem dneva...’
Bilo je v soboto
V soboto zvečer sem si privoščil, da grem malo ven. Brez kakšnega planiranja, po trenutnem nagibu, kar tako – za sprostitev, za dušo. Vreme ni bilo preveč prijazno. Vsake toliko časa je nekaj kapelj opozarjalo, da me zna namočiti, ampak nazadnje se je kar dobro izšlo…
Noč ima svojo moč in recesija tudi
Komu teknejo ob 4.00 zjutraj špageti z bolones omako? Meni v tem trenutku še kako. Morda sem malo čuden, ampak kaj naj pa, če sem lačen. Ostanek omake mi je ostal v hladilniku še od nedelje in tudi špageti so potrebovali dp stnja “al dante” le nekaj minut. Poleg tega, da dobro potešijo lakoto, vroč krožnik v naročju tudi dobro greje. Zakaj neki ne spim tako kot vsi drugi običajni ljudje, ki niso v službi ali pri kakem pomembnem opravilu? Zato, ker se mi nocoj ne spi.
Jinx v Celju ali Hodam II
Celjski Planet Tuš je bil v petek zvečer na bowling placu nabito poln, ko so Jinxi ob 22.00 začeli s koncertom in zagreli s svojim najboljšim komandom (kateri neki bi to bil?) – “Hodam”. Ocenil sem, da se nas je zbralo okoli 900 ali celo več obiskovalcev koncerta. Morda se je le meni zdelo, da je toliko ljudi, ampak bilo je res nabito polno. Koncert se je začel čisto točno in je trajal v tistem običajnem rednem delu pol drugo uro, nato pa je sledil še petnajst minutni podaljšek. Moja bojazen, da bo za 5€ vstopnine trajalo vsega skupaj petnajst minut, je bila očitno popolnoma odveč.
Hodam
Včasih nas besedilo ali ritem kakega glasbenega komada enostavno prevzame. Počutimo se kot, da je neka pesem napisana za nas. Glasba nas potegne in nas naredi vedre, vesele, otožne, žalostne, pa spet polne energije, nam premakne noge in roke, ali pa obudi kakšne lepe spomine, misli. Danes se mi po glavi sprehaja “Hodam” od Jinx, zaradi besedila, glasbe in ker me na nekaj spominja.
Prvi šolski dan
Včerajšnji večerni nagovor predsednika države, Danila Türka, pred prvim šolskem dnevu, je bil po mojem mnenju eden najlepših nagovorov naših predsednikov nam – državljanom. Besed ni namenil samo šolarjem in učiteljem, temveč tudi staršem, ki naj bi stali svojim otrokom ob strani pri prvih vzponih in padcih v življenju, ter jih spodbujali, poslušali in jim s tem pomagali pri učenju izražanja svojih občutkov.
Glasbeni Bog iz Prekmurja – Vlado
Nekaj mi ni bilo ravno po volji in sem malo menjal radijske postaje ter se ustavil na Radiu Aktual. Zaslišal sem namreč mojega starega dobrega znanca – žal samo preko mojega poslušanja njegove glasbe, Vlada Kreslina. Tega trdoživega Prekmurca res nič ne odnese kot mnoge naše glasbenike, ki se pojavijo in prav tako kmalu poniknejo v povprečju.
Black Magic Woman
Ja, ženske kaj bi brez vas, zaradi koga bi se potem moški metali z mostov in se zapijali do onemoglosti. Ne vem, morda bi bilo huje, če bi nam vzeli šport, neposredne televizijske prenose tekem, ali nam prepovedali vožnje z avtomobili ali motorji. Brez česa mi ni živeti? Ah, bez vsega tega kar sem naštel se da, ampak potem bi bilo preveč dolgočasno.
Ljubim se
Ljubim se, Eva Moškon, EMA 2007. Jaz ponavadi zaspim poleg televizorja, če gledam slovenski izbor za evrovizijsko pesem, zato sem takrat verjetno počel kaj drugega. Všeč mi je, ker je res dobro besedilo in zleze tudi v ušesa…
Ni mi žal…
Pesem me boža kot poletni vetrič… Ni mi žal…
