Poletiva…
Posts under ‘Poezija...’
Moja ljuba
Zaprem oči
in se pogreznem
v moj vzporedni svet.
V njem srečujem
mojo ljubo,
ki obišče me,
se mi posmeji
in se privije k meni.
Ob udarjanju
dveh željnih src
se prepustiva igri
tisočerih poljubov.
Dotik za dotikom,
poljub za poljubom,
vonj po strasti
visi v zraku.
Vse se umiri
in postane tiho.
Moj cvet zbeži
in odprem oči.
Sam sem
in nisem sam.
Ko si zaželim,
ona znova zaživi.
Virtualna prijateljica
V virtualnem svetu
izmišljenih podob
so prijateljstva začeta,
da zapolnijo praznino.
Srca ponovno so ogreta,
misli podarjajo toplino,
tam nobenih ni grdob,
da bi jemale dušo kmetu.
Ne poznam te
in ne vem kdo si,
vendar čutim te,
kako mi blizu si…
Prekletstvo
Rad bi prelomil to najino prekletstvo,
pregnal proč vse trnje s tvojega obraza
in da se naju ponovno dotakne bistvo,
ko obudiva ljubezen iz ledenega mraza.
Moja želja največja je bila na svetu,
da ne bi pokopavala ljubečega odnosa.
Slepo hodila sva ob jutranjem svitu,
konec prinesla nama je strupena rosa.
Poljubljam te še zadnjič moja Venera.
S pogledom nemočno lovim najine solze,
ko ob slovesu umira upanje in vera,
da mi ljubezen v srce za vedno zleze.
Brezčutna, brezbarvna miselna podoba,
ki ječi iz kletke prastarih vzorcev,
se ponavlja vse do osamljenega groba
in pozabljena odmeva iz belih vencev.
