Danes naj bi že približno štiri ure spal, saj sem že ves neprespan zehal kot nilski konj. Zadnji teden sem spal bolj malo, dve noči nazaj 3/4 ure in včeraj pet ur, za prej se pa niti ne spominjam več. Dela je torej preveč in se kar ne neha. Seveda, nimam v mislih tistega dela, za katerega dobim tudi plačo, ampak tisto, za katerega dobim le kakšen povrnjen strošek za kilometre in kako zahvalo. Naj bi bilo tudi to slednje veliko vredno, čeprav se včasih sprašujem, ali je bila to najbolj pametna odločitev. Zdaj poti nazaj ni več. Danes nas je že 854 in Sindikat policistov Slovenije se iz dneva v dan bolj približuje reprezentativnosti. No, da se vrnem za tri ure nazaj, ko bi moral iti ven v družbo, ampak sem se premislil. Bil sem tako zaspan, da bi zaspal že med vožnjo in se mi je zdelo najbolj pametno, da grem spat. Pa se je našel nekdo, ki me je znal pregovoriti.





